Z možem sva bila na obisku pri prijateljih, ki so ravno pripravljali teraso in letno kuhinjo. Končno se je ta dolga zima končala in prišlo je toplo vreme, ki je omogočalo druženje na vrtovih in terasah. Prijatelj je nameščal žar, prijateljica pa si je zaželela še eno manjšo omarico poleg, ki bi služila za shranjevanje pribora za žar in drugih malenkosti, ki jih je priporočljivo imeti pri roki.

Prijatelj je imel v garaži spravljeno še eno omaro, ki jim ni nikjer koristila. Ko jo je videl moj mož, mu je predlagal, da lahko iz te stare omare naredijo novo, takšno, ki bi jim odlično služila pri žaru. Ponudil se je, da mu pomaga, saj moj mož zelo rad izdeluje stvari iz lesa. Tudi prijatelj se je navdušil, vendar je rekel, da po vsej verjetnosti nima vsega potrebnega orodja. Mož je pogledal, kaj vse ima na voljo, in ugotovil, da bi potreboval samo še rezkar, s katerim bi lahko naredil zaobljene robove, pa tudi utore in spoje, ki jih potrebuje za sestavo te omarice. Mož se je ponudil, da, če je prijatelj za, gre lahko domov po svoj rezkar, ki ga je ravno kupil in je še nov, tako da bi ga lahko preizkusil. S prijateljico sva se namenili pripraviti sestavine za žar, da se bomo po opravljenem delu še malo družili in kaj dobrega pojedli. Mož je ves vesel odhitel domov po svoj rezkar, ki si ga je kupil za domačo uporabo. V delavnici že ima namizni rezkar, ki je večji in bolj stabilen. Tega je podedoval od očeta, vendar si je vedno želel še manjšega, ročnega, da ga lahko uporablja neposredno na mestu dela. Pregledal je še vsa rezila, ki jih bo potreboval, in se kmalu vrnil.

S prijateljem sta se takoj lotila rezanja in sestavljanja nove omarice, ki je z uporabo rezkarja dobivala novo podobo in lep, dovršen videz. Zelo smo se veselili nove omarice in našega druženja.